Na verandi so še stopinje Vonj po sivki, vonj boginje Pišem stihe do jutranje zarje Na noč, ko so umrle zadnje Bojim se dneva, ko te več ne bo Noč bo temna, prazno bo nebo Včasih čakam, a tebe spet ni Priznati si nočem, slutnja boli Ta teden naj že enkrat mine Teden, v katerem so umrle vile Telo ob meni tiho spi Koža ob kožo, hladno je Vonj ustnic na ustnice To noč, ko sem izgubil te Bojim se jutra, ko te več ne bo Dan je prazen, oblačno je nebo Včasih čakam na nove izgovore Neme besede, prazne pogovore Ta mesec naj že enkrat mine Mesec, v katerem so umrle rime Telo ob meni tiho spi Koža ob kožo, hladno je Vonj ustnic na ustnice To noč, ko sem izgubil te Telo ob meni tiho spi Koža ob kožo, hladno je Vonj ustnic na ustnice To noč, ko sem izgubil te Telo ob meni tiho spi Koža ob kožo, hladno je Vonj ustnic na ustnice To Vili je v slovo